Tečaj nordijske hoje na Pohorju
Otroci vrtca Radenci so od 6.- 8. maja 2009 letovali na Pohorju v penzionu Jakec. Že nekaj časa pred tem sva se s takratno ravnateljico ga. Sabino Senčar pogovarjali o tem, da bi pet- in šestletnikom organizirali tečaj nordijske hoje, saj v strokovnih krogih ugotavljajo vedno slabše motorične sposobnosti otrok in mladine, kar je verjetno posledica pomanjkanja gibanja in prekomernega posedanja pred televizorjem in računalnikom. Vsi se strinjamo, da je preventivno delovanje najbolj učinkovito v otroškem obdobju, saj tako vključimo otroke, preko njih pa tudi sorojence in starše.
Tako sva se 7.5.2009 z ga. Senčar odpravili na Pohorje z namenom, preživeti dopoldan z otroci v duhu nordijske hoje. Otroci so ob najinem prihodu pravkar pojedli zajtrk in bili pripravljeni na nove aktivnosti. Razdelili so se v štiri skupine in vsaka je imela na voljo 1 šolsko uro za tečaj nordijske hoje, medtem ko so imele ostale tri skupine druge aktivnosti.
Na samem tečaju smo skupaj poiskali razloge, zakaj rabimo mišice in zakaj je dobro, da za te mišice skrbimo in se gibljemo. Otroci so pripovedovali katere so njihove priljubljene športne aktivnosti. Pogovorili smo se tudi o tem, kako se primerno oblečemo in obujemo za športne aktivnosti, pa seveda tudi za nordijsko hojo. Z zanimanjem so si ogledali palice, nekateri so se pa z navdušenjem pohvalili, da so že prejšnji dan na pohodu uporabili palico, le da je bila tista lesena.
|
Kot je potrebno pred vsako aktivnostjo, smo se najprej ogreli. Zatem smo nastavili ustrezne dolžine palic ter opozorili na pravilno ravnanje z njimi. Dogovorili smo se, da se s palicami ne pretepamo, ne mahamo okrog sebe, da ne poškodujemo soseda in pazimo, da ne hodimo preblizu drug drugemu, da ne stopimo na palico, saj lahko prijatelj ob tem pade ali si poškoduje roko. Tako smo bili pripravljeni na hojo; začeli smo hojo brez palic in opazovali, kako nihajo naše roke ter nato poskusili še s poskoki in zraven zapeli Kekčevo pesem. Sledila je nošnja palic in posnemali smo lokomotivo. Končno smo paščke namestili na zapestja in poskusili vleči palice in jih nato tudi zabosti v tla. Nekaterim je uspelo bolj, drugim manj, v glavnem pa smo bili vsi navdušeni in odločeni, da bomo še vadili. Ves čas tečaja so nam pomagale vzgojiteljice, ki so tudi same poskusile nordijsko hojo in tako najbolje motivirale otroke.
Zadovoljni z dopoldnevom smo se odpravili na kosilo in na vprašanje ravnateljice, ali si želijo še kdaj nordijske hoje, so žlice obstale in razlegel se je glasen JA. Veseli, pa kljub vsemu z mano vred malo presenečeni, so se v kolektivu odločili, da bodo kupili palice za nordijsko hojo in v naslednjem šolskem letu kot dodatno dejavnost izvajali tudi nordijsko hojo, seveda po predhodnih tečajih. K sodelovanju bodo poskušali pritegniti tudi starše.
Preživeti dopoldan v tako pozitivnem okolju, v družbi 78 sproščenih, razigranih in zvedavih otrok in njihovih vzgojiteljic je bila zame, kljub manjši začetni tremi, ali se bo vse izteklo tako, kot smo si želeli, čudovita izkušnja. Izkušnja, ki mi je ponovno potrdila, da je preventiva veliko lažja in učinkovitejša v mladosti.
Martina Mlaker, vodnica NH
|
